Telegram ponovno trpi zaradi DDoS napada na Kitajskem

Preden se lotimo same novice, vam bomo pojasnili, kaj je tisti 'DDoS napad', ki ste ga prebrali v naslovu in za katerega morda ne veste, kaj je. Namen DDoS napada (akronim za 'Distributed Denial of Service) je narediti določen strežnik neuporaben z nasičenjem pasovne širine ali izčrpanjem sistemskih virov, ki omogočajo njegovo delovanje. Med potekom DDoS napada je na isto spletno mesto hkrati poslano veliko zahtev z različnih točk v omrežju.Tako je spletna stran onemogočena z vsem, kar to pomeni za podjetje, ki jo ima v lasti.

Telegram in cenzura na Kitajskem

No, aplikacija za sporočanje Telegram je podvržena napadu DDoS na Kitajskem, državi, katere glavno mesto se udeležuje množičnih demonstracij proti novemu zakonu, ki bi mesto izpostavil brutalno represija s strani vlade In Telegram je postal bistveno orodje za protestnike, saj je šifrirana storitev in z večjimi varnostnimi ukrepi kot druge, kot je WhatsApp. Napad se je začel včeraj ob približno 17. uri v sredo po hongkonškem času. Poleg tega napad, ki ni prizadel le kitajske države, kot je mogoče prebrati v uradnem tvitu, ki ga je izdalo podjetje samo.

Trenutno se soočamo z močnim napadom DDoS, uporabniki Telegrama v Ameriki in nekateri uporabniki iz drugih držav imajo lahko težave s povezavo.

- Telegram Messenger (@telegram) 12. junij 2019

Telegramovi strežniki so tako začeli prejemati tone neželenih zahtev, kar storitvi onemogoča obdelavo legitimnih. Podjetje samo razlaga napad z nenavadno primerjavo:

»Predstavljajte si, da je vojska lemingov pravkar preskočila vrsto v McDonald'su pred vami in vsak od njih naroča ogromno. Strežnik je zaposlen s sporočanjem lemingom, da so prišli na napačno mesto, vendar jih je toliko, da vas strežnik niti ne vidi, da bi poskusil prevzeti vaše naročilo»

Serija napadov, ki prihajajo od daleč

Očitno je običajno, da ti napadi sovpadajo z gibanji in marši za človekove pravice v azijski državi. Pred štirimi leti je na primer Kitajska začela zatirati odvetnike, ki obravnavajo primere, ki vključujejo človekove pravice.Spletna različica Telegrama je bila blokirana na strežnikih v različnih mestih, vključno s Pekingom, Shenzhenom in Yunnanom. Po poročanju državnega časopisa China Daily so ti odvetniki uporabili aplikacijo Telegram za napad na državno vlado.

Odvetniki so uporabili Telegramovo funkcijo 'skrivnega klepeta', prek katere se sporočila čez nekaj časa samouničijo, kot se zgodi z Instagram Stories, in tako ne pustijo sledi ali informacij, ki bi lahko služile kot dokaz proti udeležencem v pogovor.

Drugi napadi DDoS na Telegram so morda izvirali iz konkurenčnih aplikacij, kot je Line ali Kakao Talk Leta 2014 je Telegram prejel množično množično izseljevanje Korejski uporabniki v njihovo aplikacijo zaradi cenzure, ki so jo utrpeli in jim je onemogočila svobodno komunikacijo. Na koncu imajo vsi napadi DDoS isti cilj: cenzuro.

Izvršni direktor Telegrama ne dvomi o represivni naravi teh DDoS napadov:

»Večina napadov ustreza naslovom IP na Kitajskem. Vsi napadi DDoS, pri katerih je bilo pošiljanje smeti ekstremno (200-400 GB na sekundo), so časovno sovpadali z demonstracijami na Kitajskem proti državnemu zatiranju državljanov.»